Dediščina / Sakralna dediščina
Cerkev Marijinega rojstva, Police
Cerkev Marijinega rojstva v Policah je ena najstarejših cerkva na cerkljanskem. Cerkev stoji na robu poliškega polja, krasijo pa jo freske Jerneja iz Loke, ustvarjene leta 1536. Med drugim je ta sakralni spomenik znan tudi po tem, da gre za dve zgradbi, saj je zvonik ločen od cerkvene ladje. V zadnjih letih je doživela več obnov, statična obnova je bila izvedena v okviru popotresnih obnov, Zavod za spomeniško varstvo pa je restavriral freske, ki so bile kasneje odkrite na pročelju cerkve.
Cerkev sv. Andreja, Zakriž
Prva omemba cerkve v Zakrižu sega v leto 1515, vendar se ta nanaša na prvotno cerkev, ki naj bi stala drugje. Ta prvotna lokacija naj bi bila (glede na ledinska imena) v Župnc, v bližini kapele pod vasjo ali pa v Cerkovnc. Današnja cerkev svetega Andreja stoji v središču vasi. Zgrajena je bila približno 1767. leta. Ustno izročilo pravi, da so les za cerkev pripeljali iz Davče z več pari volov, vole in vozove pa so pustili v Zakrižu kot darilo. To je verjetno res, saj je cerkev zelo bogato okrašena – vsi kipi in ostalo okrasje je pozlačeno. Glavni oltar je posvečen svetemu Andreju.
Cerkev sv. Ane, Cerkno
Cerkev sv. Ane v Cerknem so začeli zidati leta 1710 – delo je prevzel baročni stavbar in arhitekt Gregor Maček iz Poljan nad Škofjo Loko. Cerkev je zgrajena po vzoru ljubljanske stolnice brez kupole, fasada pa spominja na uršulinsko cerkev v Ljubljani. Leta 1717 so iz tedaj župnijske cerkve sv. Jerneja prenesli Najsvetejše v novo župnijsko cerkev sv. Ane in v njej imeli prvo sveto mašo. Sama gradnja je bila sicer dokončana leta 1774. Streha cerkve je bila zaradi bombardiranja med drugo svetovno vojno uničena, zato so jo leta 1948 obnovili. Zadnja večja prenova cerkve pa je potekala v okviru popotresne prenove (2003 – 2004).
Prvotne slike na fasadi so bile domnevno delo italijanskega slikarja Giulia Quaglia. Po starih fotografijah jih je leta 2003 ponovno naslikala Maša Bersan Mašuk.
Cerkev sv. Ivana (ali Svetega Janeza Krstnika), Šebrelje
Cerkvica svetega Ivana oziroma svetega Janeza Krstnika stoji na robu planote, nad strmim pobočjem, ki se dviga nad dolino reke Idrijce. Postavljena je na prelepem prostoru, odmaknjenem od vasi, z vzorno urejeno okolico.
Cerkev sv. Ivana naj bi na tem mestu stala že leta 1595. Leta 1763 so jo po naročilu goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa porušili, da bi lahko kamenje uporabili za zidavo nove cerkve sv. Jurija v središču vasi. Ljudje pa so želeli cerkev ponovno pozidati, zato so se tega lotili sami, pozneje pa za pomoč zaprosili tudi škofijo. Tako cerkev, velikosti približno 50 m², danes krasi letnica 1870. Za poslikavo je poskrbel mojster Jurij Tavčar, pomočnik Jožef Štravs pa je izdelal oltar. Krasijo jo zvonovi iz Padove (1928).
Več informacij na:
http://www.sebrelje.si/index.php/slo/znamenitosti/sveti-ivan
Interaktivna 3D predstavitev:
Cerkev sv. Ivana – 3D model
Cerkev sv. Jošta, Trebenče
Cerkev sv. Jošta v Trebenčah stoji na hribčku, ki ponuja lep razgled. Na seznam Cerkljanskih cerkva je bila umeščena že leta 1595. V jedru ima gotske značilnosti, ki so še ohranjene kljub barokizaciji v 17. stoletju. Cerkev je značilna predvsem po svojih notranjih poslikavah – freskah, ki nosijo velik zgodovinski pomen. Leta 2015 jih je podrobneje raziskoval gospod Tomislav Vignjević iz Univerze na Primorskem ter Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru.
»Freske v podružnični cerkvi sv. Jošta v Trebenčah so zanimiv primer stenskega slikarstva sredine 16. stoletja.«
Cerkev sv. Jurija, Šebrelje
Prvotna cerkev sv. Jurija naj bi po ustnem izročilu stala nižje, v Mlaki blizu sedanje šole. Ker jo je večkrat zalila voda, so se vaščani odločili sezidati novo. Ob vizitaciji nadškofa Attemsa l. 1762 je bil blagoslovljen temeljni kamen za novo župnijsko cerkev. Leta 1763 so porušili tedanjo cerkev sv. Jurija in podružnično cerkev sv. Ivana in tako dobili material za zidavo nove cerkve. V letu 1765 je bila cerkev dokončana, a je že v naslednjem letu prvič pogorela, ko je bližnje hiše zajel požar in se po slamnatih strehah hitro razširil do cerkve. Po dvanajstih letih urejanja in opremljanja notranjosti je bila leta 1777 nova cerkev posvečena.
Cerkev sv. Kancijana, Reka
Podružna cerkev sv. Kancijana stoji na strmem pobočju nad vasjo, omenja se že v vizitacijskem zapisniku iz leta 1595. V letih 1880-1903 so ji priznali zakristijo. Imela je dva zvonova, menda kupljena v Novi Oselici, večjega so morali oddati pred prvo svetovno vojno. Zasnova je poznogotska, v prezbiteriju ima tri zazidana goska šiljasta okna . Barokizirana je bila verjetno v 18. stoletju. Južno steno na zunanji strani krasi freska iz 16. stol, ki predstavlja sv. Krištofa, ki na rami nese Kristusa čez vodo. Po ustnem izročilu Reka Idrijca ni nikoli nesla utopljencev naprej od Reke, ker jih je čuval sv. Krištof.
Cerkev sv. Katarine, Otalež
Cerkev, ki jo obkroža pokopališče, s svojim zvonikom gleda proti Masoram na zahodno stran, medtem ko je glavni oltar v smeri Bevkovega vrha, proti severu. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1844, njena predhodnica pa je tu stala že v 16. stoletju. Iz prostorne veže, od koder vodijo tudi stopnice na kor, se nam pogled odpre po celotni ladji, ki je s par stopnicami ločena od prezbiterija.
Cerkev sv. Pavla, Straža
Cerkev sv. Pavla na Straži je starejša od letnice 1594, ko se jo prvič omenja. Oltar je delo domačina Jožefa Štravsa iz Raven, slika svetega Pavla v oltarju pa je delo Jakoba Raspeta iz Cerknega.
Cerkev sv. Tomaža, Novaki
Cerkev, ki je prvotno stala malo nižje od sedanje, je prvič omenjena že v zapisih vizitatorja iz leta 1570. Zapis ob vizitaciji leta 1755 pa omenja, da si je g. arhidiakon ogledal cerkev in ugotovil, da je prenevarna za bogoslužje in da se lahko poruši, zato je določil lokacijo za novo cerkev. Leta 1758 so začeli graditi današnjo cerkev sv. Tomaža. Na oboku med ladjo in prezbiterijem je danes zapisana letnica 1762, ko je bila cerkev sezidana in proglašena kot zakramentalna.
Cerkev sv. Urha, Ravne
Cerkev svetega Urha v Ravnah je bila v skromnejši obliki zgrajena leta 1659, današnjo obliko in opremo pa je dobila v letih 1906 do 1908 po temeljiti obnovi in nadgradnji zvonika. Kamnit oltar je bil leta 1906 prinesen iz stare Gorice. Njegova prvotna postavitev je bila v cerkvi jezuitskega samostana na Sabotinu, po ukinitvi reda pa je bil za več desetletij zaupan v varstvo goriškemu škofu. Zasluga, da je bil oltar podarjen cerkvi v Ravnah, gre nadškofu Frančišku Borgiju Sedeju, ki je v letu 1915 kot vojni begunec nekaj časa živel v Ravnah in od tu upravljal Goriško nadškofijo.
Cerkev sv. Uršule, Jagršče
Župnijska cerkev sv. Uršule v Jagrščah je bila posvečena leta 1787 in je nadomestila cerkev, ki se je pred tem nahajala v dolini pod vasjo. Cerkev iz leta 1787 sestavljajo pravokotno zaključen prezbiterij, širša pravokotna ladja in zvonik. Notranjost je banjasto obokana, oprema je iz 19. stoletja. Posebnost v cerkvi je glavni oltar, ki je pomaknjen nekoliko v stran in ni postavljen natanko v sredino glede na cerkveno ladjo. Prisotno je veliko ugibanj, zakaj je temu tako, nikjer pa ne najdemo zanesljivega podatka.
Cerkev sv. Lenarta, Bukovo
Cerkev Sv. Lenarta na Bukovem je ena najstarejših cerkljanskih cerkva. Stari zapisi pravijo, da je stala že leta 1594 in da je vizitator Mihael Bassi leta 1633 ukazal odstraniti železno verigo na ograji, s katero je bila cerkev obdana.
Ljudsko izročilo pravi, da je bila sedanja cerkev sezidana iz denarja, ki so ga domačini dobili s prodajo srebrnega zvona. Originalni kip Sv. Lenarta, ki je bil nekoč v leseni cerkvi, se sedaj nahaja v kapeli za starim župniščem. Kapela je bila leta 2002 obnovljena in poslikana z novimi freskami.
VISIT CERKNO
