𝐎𝐝𝐩𝐫𝐭𝐣𝐞 𝐫𝐚𝐳𝐬𝐭𝐚𝐯𝐞: 𝟐𝟎. 𝐟𝐞𝐛𝐫𝐮𝐚𝐫 𝐨𝐛 𝟏𝟖. 𝐮𝐫𝐢

Razstavo bo odprl Gašper Uršič, župan Občine Cerkno.

Slovesnost bo z glasbenim nastopom obogatil Boštjan Gombač.

𝐃𝐢𝐯𝐣𝐞 𝐛𝐚𝐛𝐞 – 𝐬𝐯𝐞𝐭𝐨𝐯𝐧𝐢 𝐚𝐫𝐡𝐞𝐨𝐥𝐨𝐬̌𝐤𝐢 𝐛𝐢𝐬𝐞𝐫

Arheološki park Divje babe je zgodba, ki se je po velikem preboju v 90. letih – po odkritju neandertalčeve piščali – začela pisati tudi v javnem prostoru. Leta 1997 je Občina Cerkno najdišče zaščitila kot arheološki spomenik lokalnega pomena, raziskave pa so se zaključile leta 1999. S tem se je odprlo novo obdobje: kako izjemno najdbo in prostor, kjer je nastala, približati ljudem – brez da bi pri tem ogrozili dediščino.

V začetku 2000-ih se je začelo načrtno urejanje območja. Pomemben mejnik je bil projekt ureditve parka za obiskovalce (2004–2005), ki je prinesel boljšo dostopnost, prve interpretacijske vsebine in jasnejši model upravljanja nad katerim bdi Zavod za turizem Cerkno. Divje babe so postale del širše podobe Cerkljanske: kraj, kjer se narava, zgodovina in vprašanja o začetkih človeka srečajo na enem mestu.

Strokovno so Divje babe hkrati prostor dokazov in razprav. Neandertalčeva piščal je eden najodmevnejših predmetov slovenske arheologije; raziskave in analize se nadaljujejo, različne interpretacije pa so del znanstvenega procesa, ki najdbo ohranja živo tudi v mednarodnem prostoru.

V zadnjih letih je park dobil nove vsebine, med njimi tudi digitalno predstavitev jame, ki obiskovalcu pomaga razumeti plasti časa in življenje v davni preteklosti. Leta 2025 je Vlada RS Arheološki park Divje babe razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, kar pomeni najvišjo stopnjo varstva in dolgoročno načrtno upravljanje. Danes Divje babe niso množična atrakcija, temveč doživetje z vodstvom – premišljeno, butično in spoštljivo do prostora.

𝐍𝐞𝐚𝐧𝐝𝐞𝐫𝐭𝐚𝐥𝐜̌𝐞𝐯𝐚 𝐩𝐢𝐬̌𝐜̌𝐚𝐥 – 𝟔𝟎.𝟎𝟎𝟎 𝐥𝐞𝐭 𝐠𝐥𝐚𝐬𝐛𝐞

Piščal iz Divjih bab velja za najstarejše doslej znano glasbilo na svetu in je ena najpomembnejših arheoloških najdb v Sloveniji. Leta 1995 so jo odkrili v jami Divje babe pri Cerknem, v srednjepaleolitski plasti, stari približno 50.000–60.000 let. Izdelana je iz stegnenice mladiča jamskega medveda in ima pravilno razporejene luknje, ki nakazujejo namensko izdelano zvočilo.

Najdba je sprožila številne razprave, vendar so arheološke, eksperimentalne in zvočne raziskave pokazale, da luknje niso nastale zaradi delovanja živali, temveč z uporabo kamnitih in koščenih orodij. Rekonstrukcije piščali so omogočile glasbene preizkuse, ki so razkrili bogato zvočno izraznost in razmeroma širok tonski obseg. Zmogljivosti piščali kažejo, da ni služila le signaliziranju in lovu, temveč verjetno tudi obrednim ali drugim namenom. Piščal iz Divjih bab pomembno prispeva k razumevanju neandertalcev kot kulturno in ustvarjalno razvitih ljudi ter potrjuje globoke korenine glasbe in zvočnega izražanja v človeški preteklosti.

Mestni muzej Idrija, že vse od prvih izkopavanj v Divjih babah v začetku 80. let prejšnjega stoletja kontinuirano spremlja delo arheologov in drugih strokovnjakov, ki se nadaljuje tudi po zaključku izkopavanj. Njihove izsledke objavlja v Idrijskih razgledih, organizira predavanja in po skoraj tridesetih letih znova gosti razstavo Narodnega muzeja o tej izjemni najdbi, ki Cerkljansko tudi v arheološkem smislu postavlja na svetovni zemljevid.

Lepo vabljeni!

Organizacija: Mestni muzej Idrija