V Lovskem domu v Cerknem je v organizaciji LD Porezen Cerkno in na pobudo Zavoda za turizem Cerkno, potekal posvet o sodelovanju med Lovsko družino Porezen Cerkno, lastniki kmetijskih zemljišč, predstavniki pristojnih ustanov in lokalnega okolja. Razprava je odprla temo, ki na Cerkljanskem že dlje časa sproža vprašanja: kako urejati odnos med varovanjem narave, upravljanjem z divjadjo in zaščito kmetijskih površin ter kako ob tem zagotoviti bolj jasno komunikacijo in učinkovite postopke.

Posvet je pokazal, da težave na terenu niso enoplastne. Ne zadevajo le škode, ki jo divjad povzroča na zemljiščih, ampak tudi način, kako se o teh vprašanjih komunicira, kako hitro in pregledno tečejo postopki ter koliko je zaupanja med posameznimi deležniki. Prav zato je bilo srečanje zastavljeno široko: od naravovarstvenih smernic in usmeritev države do konkretnih razmer na območju Cerknega, prijave škode, ocenjevanja in sporov, ki se lahko ob tem pojavijo.

Na omizju so sodelovali predstavnik Lovske družine Porezen Cerkno: Peter Hojak, Ivan Uršič, Alenk Dakič, Sašo Kunaver in Darko Mavri; predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Sašo Novinec, predstavnik Območnega združenja upravljavcev lovišč Ludvik Velikonja ter Gregor Novaković iz Zavoda za turizem Cerkno. Na posvet je bila povabljena tudi lovska inšpektorica Dolores Čarga.

Ena od osrednjih tem je bila škoda po divjadi na kmetijskih površinah, saj ta najbolj neposredno vpliva na delo in vsakdan ljudi na podeželju. V razpravi so sogovorniki odpirali vprašanja, kje se škoda najpogosteje pojavlja, kako izrazite so težave na terenu in kako jih razumejo različni deležniki. Predstavniki LD Porezen Cerkno so izpostavili, da so kmetje v veliki večini z odpravo škode zadovoljni.

Prav pri vprašanju škode se je pokazalo, da ljudi ne zanimajo zgolj širše usmeritve, ampak predvsem zelo konkretni odgovori: kaj storiti, ko do škode pride, koga obvestiti in kako postopek teče naprej. Eden od pomembnih poudarkov posveta je bil zato namenjen prijavi in ocenjevanju škode.

Velik del razprave je bil namenjen tudi odnosom med deležniki. Sogovorniki so poudarili, da do sporov pogosto ne pride samo zaradi škode same, ampak tudi zaradi pomanjkljive komunikacije, različnih pričakovanj in občutka, da posamezna stran ni slišana. To je bilo še posebej pomembno sporočilo srečanja: da bo treba v prihodnje več narediti ne le pri ukrepih na terenu, ampak tudi pri medsebojnem sodelovanju.

Razprava se je dotaknila tudi odgovornosti države, jasnosti pravil in pričakovanj, ki jih imajo do državnih ustanov tako lastniki zemljišč kot lovske družine – med njimi je realiazija državnega sklada za poplačilo škod in sprejetje pravilnika s kriteriji za ocenjevanje škode, ki bi ga izvajala strokova komisija in ne lovske družine, kot je v praksi zdaj.

Cerkljanski posvet ni ponudil hitrih ali enostavnih rešitev, je pa jasno pokazal, da vprašanj škode po divjadi ni mogoče reševati vsak na svojem bregu. Če je bilo iz razprave mogoče izluščiti eno skupno ugotovitev, je to gotovo ta, da bodo za boljše stanje v prihodnje nujni jasnejši ukrepi, boljši pretok informacij in več sodelovanja med lovci, kmeti, stroko, državo in lokalno skupnostjo.