Tematski pohod Botanični svet v Arheološkem parku Divje babe
Vodita: dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak, Botanični vrt Univerze v Ljubljani
31. maj 2025, ob 10.00
Reka, Šebrelje

Pohod bo potekal po krožni poti z izhodiščem na Reki. Udeleženci se bodo po mulatjeri povzpeli do cerkve sv. Ivana, nato pa se mimo jame Divje babe vrnili do izhodišča. Pohod vključuje tudi voden ogled jame, v kateri je bila odkrita neandertalčeva piščal.

Zaradi omejenega števila parkirnih mest bo iz Cerkna organiziran avtobusni prevoz. Zbirno mesto za prevoz je ob 9.30 na avtobusni postaji v Cerknem. Če prevoza ne boste koristili, se zberemo ob 10.00 na Reki.

Predviden povratek avtobusa v Cerkno je med 14.30 in 15.00.

Prijave so obvezne na: info@visitcerkno.si ali 05 37 34 645.
Ob prijavi obvezno navedite, ali boste koristili avtobusni prevoz.
Prijave sprejemamo do 29. maja.

Prispevek znaša 15 € / na osebo.

Svet na Idrijco proti Šebreljam je zelo razgiban, strm tu in tam tudi prepaden, se že pozna, da prehajamo v drug že malo dinarski svet. To pa daje izredne razmere za rastlinstvo, ki se tem strminam prilagaja. Na sončnih mestih so to že submediteranski elementi malega jesena in črnega gabra, na vrhu nas presenetijo že kake še malo bolj dišeče rastline kot je gorski šatraj, ali pa rdeče relika. Sledenja je prav tako rastlina sušnih predelov, ki pa raste tudi v notranjosti; Wulfen pa jo je našel ob Mrzelku pri Solkanu že daljnega leta 1761. Na pobočjih, ko se začnemo vzpenjati skozi Sevnco so tudi pobočna močvirja z alpsko mastnico, našo mesojedo rastlino. Tam pa že lahko pridemo do cvetočih skal naše najlepše rastline, ki je res samo naša, kranjskega jegliča, ki ga je Scopoli (1754–1769 deloval v Idriji) našel ob Divjem jezeru, le da ga tedaj še ni prepoznal kot novo vrsto. Ta je letos že odcvetel, njegove bleščeče zelene rozete pa ostajajo.

Pogledi na Kojco, Police in Porezen so včasih tako lepi, da ne veš ali bi gledal rastline ali pa okolico. Ko cveti šmarna hrušica, je po robovih vse belo ali pa ko se listi mokovca obrnejo in po dolini nakazujejo spremembo vremena. Ta svet je razgiban zato na vsakem mestu malo drugačen, ponekod vlažen z bukvijo, drugje vroč. Preveč je rastlin, da bi vse na hitro lahko objeli, zato bomo katero izmed njih spoznali na potepanju po teh strminah, kjer se čas zaradi globin in lepote kar ustavi.